Verjetno ste že vsi opazili, da so se razmere in tudi ljudje precej spremenili in da se ljudje precej drugače odzivajo in obnašajo kot so se prej. 

Osebno imam res srečo, saj večina ljudi s katerimi sodelujem (tečajniki in stranke, ki so obiskale moja osebna svetovanja) so res super in nimamo nekih velikih težav. Seveda se pojavijo določene različne interpretacije, ker je to povsem normalno, ampak nekih velikih negativnih izkušenj res nimam, saj sem z delom, ki ga opravljam, večino časa odklopljen od kolektive.

Vseeno pa se kdaj zgodi, da je potrebno opraviti kako zadevo in je kolektiva v tem primeru nujna in neizbežna. Takrat rad opazujem, kako se ljudje odzivajo, kaj delajo, kaj se pogovarjajo, kako se obnašajo, kakšno vibracijo imajo… Vse to in še več. 

Ravno zadnjič sem na upravni enoti v Škofji Loki po njihovem protokolu en teden prej rezerviral termin, na katerega sem prišel 20 minut prej. Varnostnik mi je pojasnil, da ko bom na terminalu zagledal svojo številko, moram v prvo nadstropje in levo do pisarne. Počakal sem, da se je izpisala moja številka in odšel gor, ko je prišel moj čas.

Informacija varnostnika je bila napačna, tako da sem se odpravil nazaj navzdol ter našel prava vrata. Takoj, ko sem vstopil, je gospa vprašala za številko in ko sem ji jo povedal mi je rekla: “Zamudili ste! Morate po nov listek in ponovno v vrsto.”

Verjetno  ni potrebno opisovati mojega odziva in rdečih lic. Mislim, da je v tistem trenutku kar para pihala iz mene. 

Seveda sem ji obrazložil, kaj se je zgodilo in da sem “zamudil” maksimalno 1 minuto. Nato me je oštela in podučila, če si predstavljam, koliko časa je to, če bi za vsakogar porabili eno minuto. Ponovno sem ji z višjim tonom razložil situacijo, nato je vseeno obravnavala mojo vlogo, ob tem povzdigovala glas in bila neprijazna. 

Kar želim s tem dopisom povedat je, da so se v tistem trenutku v meni zbudili neki stari občutki teroriziranja in dokazovanja svoje moči. Take občutek sem imel edino takrat, ko sem bil še otrok in smo se vozili prek meje, kjer so policisti oziroma cariniki izvajali in uporabljali podobne  prijeme. 

Če opazujete današnji svet je vedno več tega izživljanja. Mi, navadni smrtniki, seveda moramo urediti dokumente in brez obiska upravne enote ne gre. Tudi v trgovini ali gostilni se vam lahko na trenutke zazdi, da sploh ste nezaželeni. Včasih so bili trgovci veseli svojih strank. Delež oseb, ki imajo potrebo izživljati se nad drugimi precej hitro raste. Verjetno ste videli tudi, kaj se dogaja z letalskimi prevozi, ko nisi všeč stevardu ali stevardesi ali pa ima slab dan in ima pooblastila, da te veže z letala in doda na no-fly listo. 

Hvala Bogu je takih malo, ampak vseeno so in je škoda, ker kvarijo dojemanje in percepcijo. 

Vprašamo se, zakaj imajo tako potrebo, zakaj se je potrebno izživljati nad drugimi, kaj se dogaja z njimi in v njihovih življenjih? Zakaj so tako razočarani in jezni? To so vprašanja, ki bi si jih oni morali postaviti, ravno tako kot si jih postavljamo mi. Smo daleč od popolnosti, ampak potreb po izživljanju pa zagotovo večina, ki dela na sebi nima, vsaj ne v poznejšem delu razvoja. 

Če ste na tekem delovnem mestu, pa morda  razmislite kaj in kako delate ter kako se odzivate na druge ljudi. Spoštujete sebe in druge. Jih sprejmite in razumite..

Res pa je, da smo samo ljudje in da imamo vsi lahko slab dan, vendar če je teh veliko, se to odrazi na vseh.

Želim vam čudovit dan.